APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva, da sprejme mirovni sporazum, ki ga predlagajo Združene države Amerike, in se o njem pogovarja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Hkrati je hrvaški predsednik Zoran Milanović kritiziral zahodne voditelje zaradi njihovega nasprotovanja mirovnemu načrtu, ki ga je ponudil Trump, in širjenja Nata. Zelenski je pozval evropske voditelje k uskladitvi okvira za mirovne sile v Ukrajini in nadaljnji podpori Kijevu. V Ženevi so potekale nujne konsultacije med ZDA, Ukrajino in evropskimi državami Nata glede mirovnega načrta.

Britanski premier Kir Starmer je izjavil, da je pravičen in trajen mir v Ukrajini mogoč le, če so izpolnjeni štirje pogoji. Sky News poroča, da Starmer meni, da je trajen mir v Ukrajini mogoč le ob izpolnitvi štirih pogojev.

Bela hiša je sporočila, da so ZDA v zadnjem tednu dosegle velik napredek pri mirni rešitvi konflikta v Ukrajini. Organizirale so neposredne pogovore med Kijevom in Moskvo. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je dejala, da so potrebna dodatna pogajanja med Ukrajino, Rusijo in ZDA za sklenitev mirovnega sporazuma. Ukrajinski uradnik je izjavil, da vlada podpira bistvo mirovnega sporazuma po pogovorih z Združenimi državami v Ženevi. Predsednik Zelenski je dejal, da se pogovori z ZDA o mirovnem načrtu nadaljujejo, vendar je treba še razpravljati o nekaterih najbolj občutljivih vprašanjih.

Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte se bo udeležil današnjega sestanka "koalicije voljnih" za Ukrajino, so sporočili iz tiskovne službe zavezništva. Sestanku bosta sopredsedovala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Srečanje bo potekalo prek spleta.

Donald Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina in ZDA sta dosegli dogovor o ključnih točkah mirovnega načrta, ki ga je predlagal Trump, ki naj bi se še ta mesec sestal z Zelenskim. Zelenski je izrazil pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA.

Ukrajina in Rusija sta si izmenjavali napade z droni in raketami. Ruske oblasti so poročale o smrtonosnih ukrajinskih napadih z droni na jugu Rusije, kjer so bili prizadeti stanovanjski bloki v več mestih, vključno z Novorossiyskom in Rostovom, pri čemer so bili trije ljudje ubiti in najmanj 16 ranjenih. Kijev je bil znova tarča ruskih zračnih napadov z balističnimi raketami in droni, ki so povzročili poškodbe in gmotno škodo na infrastrukturi in stanovanjskih zgradbah, ranjenih pa je bilo najmanj šest ljudi. Britanski premier Starmer bo gostil pogovor o Ukrajini.

Ruski uradniki so poročali o smrtonosnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Britanski premier Starmer bo gostil telefonski pogovor o Ukrajini.

Pritisk na nekdanjega princa Andrewa se povečuje, da bi pričal pred odborom ameriškega kongresa, ki preiskuje obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, potem ko je britanski premier nakazal, da bi moral pričati. Keir Starmer ni želel neposredno komentirati bratov kralja Karla, a je dejal, da bi moral vsakdo pričati v preiskavi.

V Ženevi so potekali pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi uradniki o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki ga je predlagal Donald Trump, in ki naj bi bil naklonjen Rusiji. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je mirovni sporazum za Ukrajino še daleč in da mora imeti soglasje Kijeva.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Državni sekretar ZDA Marko Rubio je izjavil, da je bil dosežen velik napredek v pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi glede mirovnega načrta za Ukrajino, in da so pogovori bili zelo produktivni. Poudaril je, da bo delo na nekaterih vprašanjih se nadaljevalo. Ukrajinske in evropske države so sporočile, da je ameriški mirovni načrt lahko osnova za nadaljnje pogovore, vendar potrebuje dodatno delo. Zelenski je poudaril, da mora biti mir dostojanstven.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Britanski premier Keir Starmer se je pridružil pozivom, naj princ Andrew predloži dokaze ameriškemu kongresnemu odboru, ki preiskuje primer Jeffreyja Epsteina. Pritisk na princa Andrewa, da priča v ZDA, se je povečal.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je kritizirala britanski časopis The Telegraph zaradi objave članka o finskem ostrostrelcu Simu Häyhäju, ki je med zimsko vojno ubil več sto sovjetskih vojakov. Zaharova je članek označila za rusofobnega in dejala, da Zahod poveličuje ljudi, ki so ubijali Ruse, ker naj ne bi imeli drugih junakov. Poudarila je, da britanski mediji preoblikujejo zgodovino in prikazujejo 'morilca Rusov' kot junaka druge svetovne vojne, čeprav je Häyhä sodeloval le v sovjetsko-finski vojni.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Donald Trump je izjavil, da njegov trenutni mirovni načrt za Ukrajino ni zadnja ponudba. Zelenskemu je postavil ultimat, rekoč, da če ne bo pristal na načrt, naj se Ukrajina še naprej bori.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Predsednik Stubb je za Yle izjavil, da mirovni predlog Združenih držav Amerike v sedanji obliki ne bo sprejet.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Premier Velike Britanije, Keir Starmer, ni izključil možnosti dviga davkov, ki bi kršili predvolebne obljube, v prihajajočem proračunu. Kljub večkratnim vprašanjem politične urednice Sky News, Beth Rigby, se Starmer ni zavezal k izpolnjevanju manifestnih obljub glede davkov.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Donald Trump se še ni pogovarjal s Keirjem Starmerjem glede spornega urejanja njegovega govora v dokumentarcu BBC Panorama. Ameriški predsednik je prejšnji konec tedna dejal, da pričakuje pogovor s premierjem o tem, kako je BBC združil dva dela govora, ki ga je imel pred nemiri 6. januarja 2021 na Kapitolu. Zaradi spora sta odstopila generalni direktor BBC in izvršni direktor korporacije za novice. Trump je obljubil, da bo tožil BBC za do 5 milijard dolarjev. Britanski premier je dejal, da je načelo zaupanja vredne neodvisne medijske hiše BBC zelo pomembno in ga je treba braniti.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred ruskim agresorskim vojno. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna. Medtem se medsebojni napadi nadaljujejo. V ruskem napadu na Zaporožje je umrlo pet ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Zelenski je izrazil, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini, pri čemer tvega izgubo dostojanstva ali ključnega partnerja. Nemški kancler Merz, francoski predsednik Macron in britanski premier Starmer so se posvetovali z Zelenskim o ameriškem mirovnem načrtu in poudarili, da mora biti Evropa tesno vključena v prizadevanja za končanje vojne in zagotovitev suverenosti Ukrajine. Velika Britanija naj bi Ukrajini ponudila varnostna jamstva v stilu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum. V ZDA je bil predlagan mirovni načrt s 28 točkami. Visoki ukrajinski varnostni uradnik je zanikal, da bi sprejel pogoje Trumpovega mirovnega načrta.

Župan Manchestra, Andy Burnham, je kritičen do načrtov laburistične stranke za zaostritev azilne politike, ki bi lahko migrante pustila v negotovosti. Burnham se ne strinja s predlogi notranje ministrice Shabane Mahmood, ki bi podaljšali čakalno dobo za stalno naselitev v Veliki Britaniji na 20 let. Medtem se pojavljajo ugibanja o Burnhamovi politični prihodnosti, saj je laburistični poslanec Clive Lewis ponudil svoj sedež, da bi Burnham lahko izzval Keira Starmerja za vodstvo stranke. Kljub temu Burnham zatrjuje, da je popolnoma osredotočen na svojo trenutno vlogo župana.

Britanski politični operativ Imran Ahmed, vodja organizacije Center for Countering Digital Hate (CCDH), ki se zavzema za cenzuro, naj bi se po poročanju britanskega časopisa znašel na seznamu za deportacijo Trumpove administracije. Pred deportacijo naj bi ga ameriško pravosodno ministrstvo preganjalo zaradi kršitev zakonov v ZDA, vključno z laganjem.

Washington je dolgo domneval, da kitajske naložbe tečejo predvsem v države v razvoju, ki potrebujejo denar za infrastrukturo. Vendar se zdaj izkazuje, da je finančni doseg Pekinga segal precej globlje v bogate države, kot so politiki sprva mislili. Leta 2016 je novinar Jeff Stein prejel nenavadno informacijo: Wright USA, majhna zavarovalnica, specializirana za kritje odgovornosti za osebje FBI in Cie, je bila tiho prevzeta.

BBC se je odzval na grožnjo Donalda Trumpa s tožbo v vrednosti milijarde dolarjev in zatrdil, da Trump nima osnove za tožbo zaradi obrekovanja. Predsednik BBC Samir Shah je zaposlenim zagotovil, da se bodo borili proti tožbi. Tudi Keir Starmer še ni govoril s Trumpom glede te zadeve, prav tako ne predsednik vlade.

Velika Britanija napoveduje obsežno prenovo azilne politike, ki bo drastično omejila zaščito za prosilce za azil. Laburistična vlada premierja Keira Starmerja, ki se sooča s pritiski zaradi migracij, je napovedala ukrepe za ukinitev tako imenovanega "zlatega vstopa" v državo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nezadovoljen z dokumentarnim filmom britanske televizijske hiše BBC o vdoru njegovih podpornikov v Kapitol. BBC se je Trumpu opravičil zaradi manipulacije njegovega govora, vendar to ni preprečilo Trumpu, da bi zagrozil s tožbo, v kateri zahteva več milijard dolarjev odškodnine.

Po poročanju Telegrapha nekdanji namestnik britanskega premierja pripravlja zaroto proti Kiru Starmerju. Ponuja naj bi že ministrske položaje poslancem v svoji prihodnji vladi. BBC je že poročal o možni zamenjavi premierja decembra, vendar je ministrstvo za zdravje to zanikalo.

Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.

Britanska medijska hiša BBC se je opravičila nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi sporne montaže njegovega govora v oddaji o vdoru v Kapitol. Trump je zagrozil s tožbo, vredno več milijard dolarjev, BBC pa se je sicer opravičila, vendar vztraja, da ni podlage za tožbo zaradi obrekovanja. BBC preučuje tudi drugi primer domnevno zavajajoče montaže Trumpovega govora. Kljub opravičilu Trump namerava tožiti BBC in zahtevati visoko odškodnino.

Britanski medijski servis BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi montaže njegovega govora, ki je bila uporabljena v eni od oddaj. Trump je zagrozil s tožbo v višini več milijard dolarjev, saj meni, da je bila njegova izjava ob dnevu vdora v Kapitol napačno predstavljena. BBC se sicer "odločno" upira podlagi za tožbo o obrekovanju in se pripravlja na morebitni sodni postopek. Grožnja s tožbo predstavlja dodatno težavo za BBC, ki se že sooča z drugimi izzivi.

BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi urejanja njegovega govora z dne 6. januarja v oddaji Panorama, vendar zavrača njegovo zahtevo po milijardi dolarjev odškodnine. BBC je priznal, da je montaža ustvarila napačen vtis, da je Trump neposredno pozival k nasilnemu dejanju, in obljubil, da oddaja ne bo nikoli več predvajana. Medtem je nekdanja zvezda BBC kritizirala uredniško politiko hiše in jo označila za 'propagando'. Newsnight je prav tako obtožen selektivnega urejanja Trumpovega govora v zvezi z nemiri v Kapitolu.

BBC se je uradno opravičila Donaldu Trumpu zaradi montaže njegovega govora v dokumentarni oddaji Panorama, ki je ustvarila napačen vtis o njegovih namenih 6. januarja 2021. Kljub Trumpovi grožnji s tožbo v vrednosti milijarde dolarjev, BBC ne namerava plačati odškodnine.

Britanski premier Keir Starmer se je poskušal distancirati od neuradnega obveščanja medijev, ki ga je izvedel...

BBC se je Donaldu Trumpu opravičil zaradi zavajajoče montaže njegovega govora, vendar zavrača izplačilo milijonske odškodnine. Trumpovi odvetniki so zagrozili s tožbo, britanska ministrica za kulturo Lisa Nandy pa je pozdravila opravičilo. BBC vztraja, da ni pravne podlage za tožbo zaradi obrekovanja.